Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Francoski poslanci in senatorji so se v skupni komisiji dogovorili o novem besedilu, ki v kazenski zakonik vključuje neprivolitev kot ključni element definicije posilstva. Dogovor je bil dosežen po odmevnem sojenju za posilstva v Mazanu, kjer je imelo soglasje osrednjo vlogo. Ta zakon je visoko simboličen in predstavlja pomemben korak pri obravnavi spolnega nasilja.

Nemška vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva znatno zaostritev kazni za napade na policiste, gasilce in zdravstveno osebje. Predlog zakona prihaja kot odziv na pogoste incidente, ki so se v preteklosti stopnjevali predvsem med novoletnimi praznovanji, ko so bile intervencijske službe tarče nasilja. Nova zakonodaja cilja na boljšo zaščito tistih, ki zagotavljajo varnost in nujno pomoč državljanom. Besedilo zakonskega predloga se ne osredotoča le na neposredno fizično nasilje, temveč vključuje tudi ukrepe proti oviranju dela reševalnih ekip. Po navedbah vlade so takšne spremembe nujne zaradi naraščajočega trenda nespoštovanja in agresije na terenu, kar neposredno ogroža učinkovitost javnih služb v kritičnih situacijah. Zakon bo v prihodnjih mesecih obravnavan v parlamentarnem postopku.

Odbor za notranje zadeve je soglasno podprl strožje kazenske sankcije za zlorabo nadzora nad potencialnimi storilci v Avstriji. Sprememba zakona o nadzoru potencialnih storilcev naj bi se začela uporabljati šele, ko bo zagotovljena ustrezna kazenska podpora. Predlog koalicije in Zelenih predvideva spremembe v kazenskem zakoniku, ki bodo omogočile ustrezno kaznovanje zlorab.

Rusko ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog dopolnitev kazenskega zakonika, ki uvaja stroge kazni za nezakonito rudarjenje kriptovalut. Po novi zakonodaji, ki je bila v Rusiji uveljavljena novembra 2024, se morajo vsi rudarji registrirati pri zvezni davčni službi, vendar se po navedbah oblasti večina akterjev še vedno izogiba vpisu v register. Predlog vključuje uvedbo novega člena kazenskega zakonika, ki bi za rudarjenje brez registracije predvideval globe do 1,5 milijona rubljev ali do dve leti prisilnega dela. Še strožje sankcije so predvidene za primere, ko dejavnost ustvari velik dobiček ali poteka v okviru organiziranih kriminalnih združb. V takšnih okoliščinah bi se kršitelji lahko soočili z do petimi leti zaporne kazni in globami do 2,5 milijona rubljev. Ruska vlada s temi ukrepi želi vzpostaviti popoln nadzor nad porabo energije in zagotoviti učinkovito obdavčitev sektorja, ki je v državi močno narasel zaradi dostopnih cen električne energije. Do sedaj se je v uradni register vpisalo le nekaj več kot 1.000 rudarjev, kar je po mnenju ministrstva premalo za urejen trg.

Sodnik okrožnega sodišča v okrožju Lee, Jeffrey Tickal, je razveljavil obsodbo Brooke Shoemaker iz leta 2020 in odredil novo sojenje. Shoemakerjeva je bila prvotno obsojena na 18-letno zaporno kazen zaradi kemičnega ogrožanja otroka, potem ko je rodila mrtvorojenega otroka, v krvi katerega so našli sledi prepovedanih substanc. Njeni zagovorniki so med postopkom za pridobitev novega sojenja predložili ključne dokaze, ki kažejo, da smrt ploda ni bila posledica uživanja drog, temveč hude okužbe oziroma vnetja posteljice. Shoemakerjeva je v zaporu že odslužila del svoje dolgoletne kazni, vendar so novi izsledki medicinskih strokovnjakov prepričali sodišče, da prvotna sodba morda ne temelji na dejanskem vzroku smrti. Primer je sprožil številne razprave o pravni odgovornosti nosečnic in interpretaciji zakonov o kemičnem ogrožanju v primerih izgube nosečnosti. Odločitev sodnika za razveljavitev obsodbe pomeni pomemben pravni preobrat v prizadevanjih za pravičnejšo obravnavo žensk, ki se spopadajo z zapleti med nosečnostjo in so kljub temu kazensko preganjane.

Italijanski parlament je soglasno sprejel zakon, ki femicid opredeljuje kot posebno kaznivo dejanje, za katero je predvidena dosmrtna zaporna kazen. Zakon so potrdili 25. novembra, femicid pa uvaja v kazenski zakonik države.

V Franciji je 29. decembra 2025 v veljavo stopila nova zakonodaja, ki drastično zaostruje sankcije za voznike, ki omejitev hitrosti prekoračijo za več kot 50 kilometrov na uro. Takšna dejanja se po novem ne obravnavajo več zgolj kot prekrški, temveč kot kazniva dejanja. Kršiteljem po novem grozi do tri mesece zaporne kazni ter visoka denarna kazen v višini 3.750 evrov. Poleg zapora in finančne sankcije zakonodaja predvideva tudi možnost odvzema vozniškega dovoljenja za obdobje do treh let. Ukrep je del širše nacionalne strategije za izboljšanje varnosti na cestah, s katero želijo francoske oblasti omejiti število najhujših kršiteljev in zmanjšati tveganje za nesreče s smrtnim izidom. Odločitev odraža prizadevanja vlade, da bi s strožjo kazensko politiko vplivala na vedenje udeležencev v prometu, ki zavestno ogrožajo javno varnost.

Savdska Arabija je v letu 2025 usmrtila 356 oseb, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v enem letu v zgodovini te kraljevine. S tem je država že drugo leto zapored podrl lastni rekord v izvajanju smrtne kazni, kar vzbuja zaskrbljenost v mednarodni javnosti. Analitiki strmo naraščanje števila usmrtitev pripisujejo predvsem stopnjevanju vladnega boja proti drogam, ki ga je Riad sprožil v zadnjih letih. Velika večina usmrčenih je bila namreč obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Kljub prizadevanjem prestolonaslednika Mohameda bin Salmana za modernizacijo države in izboljšanje ugleda v tujini, se število smrtnih kazni ne zmanjšuje. Poročila kažejo, da so bili mnogi izmed usmrčenih aretirani že pred leti, a so bile kazni po dolgotrajnih sodnih postopkih izvršene šele v letu 2025. Povečanje represije na tem področju kaže na strogo vztrajanje oblasti pri uporabi najstrožjih kazni kot sredstva za odvračanje od kriminalnih dejanj, kar ostaja v nasprotju s trendi drugod po svetu, kjer se uporaba smrtne kazni večinoma opušča.

Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal načrte za znižanje meje kazenske odgovornosti s 15 na 13 let za najhujša kazniva dejanja, kot sta umor in povzročitev hude eksplozije. Ta poteza sledi razpravam o starosti kazenske odgovornosti v Evropski uniji, kjer se pravila med državami precej razlikujejo.

V avstralski zvezni državi Viktorija je začela veljati prepoved posedovanja mačet, za kršitelje pa so predvidene visoke kazni.

Predlog ÖVP Zgornja Avstrija, da se uvedejo zaporne kazni za starše, ki so "brezbrižni" in s svojim vedenjem prispevajo h kriminalni karieri svojih otrok, je naletel na ostre kritike. Landesgeschäftsführer Florian Hiegelsberger se je zavzel za takšno rešitev po nemškem vzoru, kjer so zaporne kazni za starše že možne, če ne preprečijo kriminalnega življenjskega sloga svojih otrok. Trenutno so v Avstriji za tovrstne prekrške predvidene upravne globe do 1.000 evrov.

V Južni Koreji so se v zadnjih dneh zvrstili tragični primeri nasilnih dejanj z usodnimi posledicami. Vrhovno sodišče je potrdilo 15-letno zaporno kazen za 60-letnega moškega, ki je v lanskem decembru v mestu Miryang z ostrim predmetom umoril svojega znanca. Do umora je prišlo po tem, ko je žrtev v vinjenem stanju verbalno napadla storilčevo soprogo in ji svetovala ločitev. Storilec se je na sodbi pritožil z navedbami o neprištevnosti, vendar je sodišče po pregledu dokazov, ki so vključevali telefonske klice znancem pred dejanjem, pritožbo zavrnilo in prvotno kazen potrdilo. Istočasno je policija v mestu Gongju v provinci Južni Chungcheong aretirala drugega moškega v njegovih 60-ih letih, ki je osumljen umora nekdanje partnerice. Po poročilih policije naj bi osumljenec obiskal dom 50-letne žrtve in jo napadel z ostrim predmetom, potem ko mu je ta sporočila, da želi prekiniti razmerje. Žrtev je kljub hitremu prevozu v bolnišnico podlegla poškodbam. Ti dogodki so ponovno spodbudili javno razpravo o nasilju nad ženskami in pomanjkljivostih v pravosodnem sistemu, pri čemer civilna iniciativa s peticijo zahteva tudi ponovno preiskavo primera množičnega posilstva igralk iz leta 2004, ki se je končal s samomorom dveh sester.

Poleg Darling Ortiz so obtožili tudi Jaira Gonzáleza, nekdanjega pomožnega tožilca šeste tožilstva v zvezni državi Lara, zaradi domnevne korupcije. Generalni tožilec Tarek William Saab je sporočil, da bo državno tožilstvo obtožilo oba nekdanja uradnika.

V Melbournu se soočajo s problematiko kriminala med mladimi. Strokovnjaki menijo, da je soočenje mladoletnih prestopnikov z žrtvami in osredotočanje na problematične točke učinkovitejše od zapiranja v odrasle zapore. Nove zakonodajne spremembe pa predvidevajo zaporno kazen za mladoletnika, ki je svoji žrtvi obljubil vrnitev v šolo.

V Srbiji potekajo protesti in blokade zaradi občutka, da je država "ukradena". Podpredsednik Srbija centra, Slobodan Cvejić, je izjavil, da je državljanski protest zadnje mirno sredstvo za tiste, ki so "potlačeni in oropani". Hkrati je Nacionalni konvent o Evropski uniji izrazil protest glede načina, kako Ministrstvo za pravosodje spreminja Kazenski zakonik, Zakonik o kazenskem postopku in Zakon o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj.

Velika Britanija napoveduje ostrejše ukrepe proti tihotapcem ljudi, ki za promocijo svojih storitev uporabljajo družbene medije. Po novem bi jim za oglaševanje lažnih potnih listov ali storitev tihotapljenja ljudi na družbenih omrežjih lahko grozila do pet let zaporne kazni. Cilj te poteze je zajeziti prehod migrantov preko Rokavskega preliva in preprečiti nezakonit vstop v državo.

Romunska vlada je podala pozitivno mnenje o zakonodajnem predlogu, ki ga je predlagala poslanka PNL Alina Gorghiu, za zaostritev kazni za nasilneže, ki ponavljajo kršitve odredb o zaščiti. Predlog, ki je del projekta »Romunija brez nasilja«, predvideva, da se bo kazen za recidiviste povečala za polovico. Alina Gorghiu, nekdanja ministrica za pravosodje, poudarja, da vlada s tem podpira boj proti nasilju v družini.